Položaj telesa na supermotu: več nadzora brez nepotrebne sile

Supermoto dopušča več načinov vožnje skozi ovinek. Na ozkem in počasnem delu voznik pogosto ostane bolj pokonci, motor pa spusti pod seboj. V hitrejšem zavoju se lahko telo premakne bolj v notranjost, podobno kot pri cestnem športnem motorju. Noben položaj ni pravilen v vseh situacijah. Pomembno je, da izbrani položaj podpira pogled, zaviranje in oprijem, ne pa da posnema fotografijo z dirke.

Na javni cesti mora položaj telesa ohraniti rezervo. Voznik potrebuje možnost popravka linije, dodatnega zaviranja in odziva na slab asfalt. Ekstremno premikanje po sedežu pri zmerni hitrosti pogosto prinese več nemira kot koristi. Dober položaj je ekonomičen: roke so lahke, noge držijo telo, pogled ostane visoko, motor pa lahko pod voznikom dela.

Nevtralni položaj je izhodišče

Sedite dovolj naprej, da sprednji del ni odrezan od povratnih informacij, vendar ne tako blizu, da bi bili boki zaklenjeni. Stopala naj bodo na stopalkah z blazinicami, razen ko upravljate prestavno ali zavorno ročico. Kolena naj nežno objamejo motor. Komolci naj bodo sproščeni in pripravljeni na gibanje, zapestja pa v naravnem položaju.

Preverjanje je preprosto: med enakomerno vožnjo bi morali za trenutek razbremeniti dlani, ne da bi se telo sesedlo naprej. Če vso maso držite na krmilu, bo vsak zavorni val in vsaka grbina ustvarila dodaten krmilni impulz. Težava se še poveča pri utrujenosti, ko voznik začne krmilo uporabljati kot ročaj za držanje telesa.

Motor pod voznikom v počasnem ovinku

Pri zelo počasnem obračanju, tesnem ovinku ali vajah na poligonu je pogosto učinkovito, da telo ostane bolj pokonci, motor pa se nagne pod njim. Tako voznik lažje ohranja ravnotežje in pregled. Zunanjo stopalko lahko obremeni bolj, notranje koleno pa ostane sproščeno. Pogled mora biti usmerjen skozi zavoj, ne v tla tik pred sprednjim kolesom.

Ta tehnika je uporabna pri majhnih hitrostih, vendar je ne smemo nekritično prenašati v vsak hiter cestni ovinek. Večji nagib motorja zmanjšuje razpoložljivo rezervo do tal in povečuje zahteve za oprijem. Na cesti je pomembneje, da je hitrost primerna preglednosti, kot da je položaj videti značilno supermoto.

Premik telesa v hitrejšem zavoju

V hitrejših, daljših zavojih lahko zmeren premik zgornjega dela telesa v notranjost pomaga, da motor pri isti hitrosti ostane nekoliko bolj pokonci. Premik naj se začne pred zavojem, ko je motor stabilen, ne sredi največjega nagiba. Glava in ramena se premaknejo proti notranjemu ogledalu, boki pa le toliko, da položaj ostane naraven.

Ne vlecite motorja v zavoj z notranjo roko. Krmilni impulz naj bo jasen, nato pa naj roke ostanejo lahke. Zunanjo nogo in stik kolena z motorjem uporabite za oporo. Če vas v vsakem ovinku bolijo dlani ali notranja podlaket, je velika verjetnost, da telo visi na krmilu namesto na spodnjem delu telesa.

Zaviranje spremeni položaj

Pred močnejšim zaviranjem se z nogami in trupom pripravite na prenos teže. Kolena naj prevzamejo del sile, roke pa naj ne postanejo toge. Ko se vilice stisnejo, se geometrija motorja spremeni in sprednja pnevmatika dobi več obremenitve. Če voznik ob tem zaklene komolce, lahko vsaka neravnina zmoti smer.

Tehnična brezhibnost je tu nujna. Obrabljene zavore ali neenakomeren disk porušijo tudi dober položaj, zato je pred vadbo smiseln pregled iz članka obrabljene zavorne ploščice in diski. Enako velja za vzmetenje: preveč potapljanja ni vedno napaka telesa. Osnovo podvozja uredite po korakih iz vodnika nastavitev vzmetenja za cestni supermoto.

Notranja noga ni obvezna

Iztegnjena notranja noga je prepoznaven element supermota, vendar na javni cesti pogosto ni potrebna. Na dirkališču pomaga pri določenem slogu zaviranja, ravnotežju in pripravi na drsenje, toda brez treninga lahko stopalo postavite prenizko, ga ujamete ob asfalt ali izgubite oporo na stopalki. Noga naj nikoli ne visi brez nadzora in naj ne služi kot opora za reševanje prehitrega vstopa.

Za cestno vožnjo je običajno varneje, da obe stopali ostaneta na stopalkah, posebno na neznani cesti. Če tehniko vadite, to počnite na zaprtem poligonu z inštruktorjem. Cilj ni doseči asfalt s škornjem, temveč izboljšati stabilnost in občutek za obremenitev motorja.

Tri vaje za varen poligon

• Počasni krogi v obe smeri z usmerjenim pogledom in lahkimi rokami.
• Slalom pri stalni hitrosti, pri katerem smer spreminjajo noge in kratek krmilni impulz.
• Nadzorovana zaviranja v ravni liniji, pri katerih telo zadržijo kolena in trup.

Vaje izvajajte na zaprti, čisti in dovolj veliki površini, brez prometa ter z vso zaščitno opremo. Hitrost povečujte šele, ko je gib ponovljiv. Posnetek s strani lahko razkrije, da je položaj precej drugačen od občutka na motorju.

Ergonomija mora ustrezati vozniku

Višina krmila, položaj stopalk in doseg ročic vplivajo na držo. Preden kupite višje nosilce ali druge stopalke, preverite osnovno nastavitev. Majhen zasuk krmila ali prilagoditev ročic lahko odpravi zvito zapestje, vendar spremembe ne smejo omejiti polnega zasuka ali napeti kablov. Večje predelave naj ohranijo pravilno geometrijo, varnost in homologacijo motorja.

Položaj mora pustiti prostor za odločitev

Pravilna drža ni tog recept. Spreminja se s hitrostjo, radijem, oprijemom in namenom vožnje. Skupna točka vseh dobrih položajev je, da voznik ne ovira motorja. Roke usmerjajo, noge in trup nosijo, pogled vodi. Ko je telo mirno, so tudi spremembe plina, zavore in linije natančnejše. To je uporabnejše od katerekoli poze.